• SL
• EN

V natečajnem predlogu smo nakazali začetne točke za ureditev vseh površin, predelov Velenja, ki so danes zaprti za promet, torej v notranjem ringu. Menim, da je potrebno razmišljati o vsem tem, če si želimo revitalizacije mestnega središča. Je sicer dokaj lepo ohranjeno (ravno zato, ker je zaprto za promet) ampak mu manjka vsebine. Postopek je tak, da se izdela infrastrukturo, kar pritegne vsebino, temu sledi nov program. Upam, da bo naslednji korak - na začetku smo o tem že razmišljali - ureditev parka do naslednjega mostu. Potem pa sledijo bolj zahtevni posegi. Sprašujemo se, kaj je s prostorom ob šolah Anton Aškerc, Gustav Šilih in glasbeno šolo, kaj je s Titovim trgom, kaj je s Cankarjevo... Mi smo že nakazali eno rešitev, ta je ena izmed možnosti, kako obogatiti mestno središče. Tu si želimo tudi povečati število ljudi, ki bi tu živeli. Ti so najbolj aktivni uporabniki mestnega središča. Zato je potreben premislek o tem, kako zagotoviti nove nastanitvene kapacitete v središču mesta. Potrebno je ustvariti okolje in omogočiti mladim družinam, ki rešujejo svoj stanovanjski problem. Potrebno je zagotoviti, da raje ostajajo v središčih mest, namesto, da se selijo na obrobja mest in v vrstne hiše.

Vlogo programske promenade že ves čas opravlja Cankarjeva. Tu so že prostori srečevanja in trgovine in je prav, da tako ostane. Naša nova Promenada je prireditvena os, tu se bodo odvijali dogodki, v parku je kasneje predviden bolj umirjen program. Na mestu nekdanje tržnice vidimo potencial, da se lahko zgradi nekaj drugega, kot še en stanovanjski objekt. Lahko se ustvari ciljno, malo bolj ambiciozno zastavljeno stanovanjsko površino, ki bi pritegnila aktivne uporabnike prostora.

Stanovanje mora biti tako, da imaš v njem vse, kar imaš sicer v vrstni hiši. Dovolj prostora, še kakšno drevo, zakaj pa ne? Pomembno je odpiranje pogledov, v tak objekt umestiš galerijo... Vključimo elemente, ki pridejo skupaj z bivanjem v vrstni hiši z dodatkom prednosti bivanja v mestnem središču, v neposredni bližini vseh storitev, ki jih potrebuješ.

Tudi Amerika se obrača nazaj k temu konceptu. Amerika je tista, ki je v Evropo žal izvozila kulturo periferije, predmestij, ker oni niso imeli strnjenih centrov mest, in so  so se mesta zato lažje širila navzven. Mi pa smo imeli mestna jedra, a smo si kljub temu ustvarili predmestja, suburbijo. Američani na novo zgoščujejo in ustvarjajo centre mest. Mi pa imamo v resnici lažje delo. Moramo jih samo oživiti.

Mi skrbimo za infrastrukturo. Ni pomembno, ali gre za ureditve, ali stavbe, poslovne, kulturne objekte... To je vse v končni fazi infrastruktura. To je tisto, kar odpre vrata, oživi prostor in zadrži ljudi in program. Načrtovanje tega poteka zelo premišljeno. Včasih je treba razmišljati zelo usmerjeno, ciljno, predsem pa programsko osmisliti in opremiti prostore, da ljudje pridejo tja in tam tudi ostanejo. Ti postaviš nekaj, program pa je tisti, ki mu da dušo. Za to morajo poskrbeti tudi drugi deležniki (urejanja) prostora.

Zelo verjamem v revitalizacijo mestnih središč. Verjamem celo v nekaj, kar je v Sloveniji mogoče težko razumeti. Namreč, za Slovenijo je značilna zelo razpršena poselitev. Ideal bivanja je hiška nekje na samem. Za funkcioniranje družbe, za sonaravnost, če želimo, pa je to najslabše, kar se lahko zgodi v prostoru. Vsaka hiša namreč potrebuje svojo cesto, kanalizacijo, svojo električno napeljavo, vodovod... Življenje v urbanih in pol urbanih središčih je iz veliko vidikov boljše. Tam lahko izkoristimo ves potencial, ki ga imamo, kadar smo združeni skupaj.

Pomembno je, da vnesemo program v mestna središča, ki so ali zamrznjena v času ali zapuščena. To je potrebno storiti tako, da tamkajšnji prebivalci nimajo več želje zapustiti svojega življenjskega prostora. Poiskati in znova odkriti je potrebno, kaj je tista dodana vrednost bivanja skupaj. Že od Rima naprej vedo, da so mesta tista, ki so gonilna sila razvoja kulture, družbe. Da se ideje izmenjajo, se moraš srečevati. In najlažje se izmenjajo, kadar se srečaš v živo. To mestna središča nudijo.

Mestna središča so dnevna soba mesta. Prideš ven in srečaš vse, ki tam živijo. So gonilna sila razvoja družbe. Ko vedno več funkcij mestnih središč umeščamo na periferijo, se začne dogajati, da funkcije mesta sicer še imamo, ampak vsi sinergični učinki srečevanja v mestu izginejo.