Domov > Novice > Drzno? Z razlogom!
Odgovorni projektant Dean Lah iz arhitekturnega biroja Enota nam je pojasnil, zakaj so ubrali težjo pot in drzno oblikovali novo Promenado. Zakaj so sprehajalne poti ožje, zakaj je novi most zamaknjen iz osi Promenade... Vsak "Zakaj...?" ima svoj "Zato!"

Izziv je, da tako spremembo ljudje sprejmejo. Iz 16 m široke poti smo šli na 3 ali 4 metre široko pot. To je pogumna poteza s strani naročnika, da je bil pripravljen to sprejeti.
Koliko časa je bilo potrebnega, da se je oblikoval končni projekt in tloris Promenade - vsi njeni deli? Od prve idejne skice do zadnjega tehničnega detajla?
Leta 2012 je bilo Velenje del evropske prestolnice kulture, v okviru katerega je potekal projekt Promenada(tm). Razmislek o tem je bil že konec leta 2011. Takrat smo začeli razmišljati o tem prostoru. Potem se je misel o tem kristalizirala skozi naslednje leto in skozi okrogle mize, ki jih je organizirala občina. Sam projekt je sledil na koncu 2012 s pridobljenim gradbenim dovoljenjem. Avgusta 2013 se je že pričelo s konkretnimi deli. Projekt se je nato oblikoval tudi tekom gradnje.
Ali lahko pokukamo v vaše skice, razvoj koncepta za ta projekt? (ročna skica, shema, konceptna skica, ideja razvoja mestnega središča...)
Te stvari ne nastanejo čisto tako, ne verjamem v velike poteze. Te stvari rastejo. Ena misel vodi do druge in tako naprej. Skice so bile v smislu celote, ne v smislu klopi, oblik. Za neko misel potrebuješ čas, da je zrela. Nekatere ideje so dobre sveže, ampak jih je potrebno kasneje še obrusiti po robovih. Ideje so se razvijale tako, da smo analizirali celotno mestno središče.
Bistvo ni v obliki klopi. Bistvo je v tem, da se doda zelenje, da se poti uporabnikov osmislijo, način, kako vključiti dodaten program v mesto.
Kaj je bil največji uspeh pri načrtovanju Promenade? Največji izziv? Kje je bilo največ težav?
Hm, ne vem. To, da se je prenovil prostor, ki je bil 30 let izvzet iz urejanja, kakršnegakoli prenavljanja. Imeli smo super izhodišče, prostor zaprt za promet, namenjen pešcem, ki so ga uporabljali zgolj kot povezovalni prostor. S Promenado smo želeli na ulico vrniti programe, to je največji uspeh.
Izziv?
Če pustimo ob strani tehnične zagate, ker tu so kljub vsemu speljani vsi vodi za mesto in je bilo potrebno vse prestaviti, urediti, je bil največji izziv kako implementirati spremembo v prostor, ki je zelo dolgo ostal nedotaknjen. Ne moremo reči, da je popolnoma druga raba prostora, ker to ni. Izziv je, da tako spremembo ljudje sprejmejo. Iz 16 m široke poti smo šli na 3 ali 4 metre široko pot. To je pogumna poteza s strani naročnika, da je bil pripravljen to sprejeti, sicer z razširitvami, možnostjo umestitve programa. Razširitev programa je že predvidena, v njo se bosta vključila tako stavba Farmin kot občina. Za vse tiste, ki se sprašujejo, zakaj je tam pesek... Tam je zato, da bomo sproti videli, kaj bi še lahko tja umestili, ko bomo začeti ta prostor uporabljati. Je že pripravljen za to, da bo lahko noter prišel nov program. Ko bodo drevesa že velika, bo prostor zelo spremenil karakter.
Kako je predvideno vzdrževanje Promenade? (čiščenje, odvajanje meteorne vode, urejanje zelenic in nasajenih grmovnic, zimska vzdrževalna dela...)
Vedno moraš razmišljati o tem, kako se bo ta prostor urejal. Poti so narejene, ponekod so manjše in večje težave, kjer zastaja voda, kar se dogaja zaradi kasnejših povesov in bo potrebno to popraviti. Za to imamo pripravljene sisteme, ki bodo lahko te kasnejše napake odpravili, to je normalno, se sčasoma zgodi. Največja težava bo urejanje amfiteatra ob hudourniški reki. Včasih je reka pri mostu, včasih je njen nivo nizek. Zato so okoli pripravljeni hidranti, potrebno bo pospravljati vejevje, ki se zatika v spodnjem delu.
Kljub temu, da bo potrebno čiščenje, verjamem, da se bo prostor dobro prijel in veliko uporabljal. Tako neformalno, kot formalno, ko bodo v njem organizirane prireditve. Spomnim se še, kako je, če si dijak in potrebuješ prostor, ko greš na malico. Ko ga začne nekdo uporabljati, se še ostali pridružijo.
Kaj predstavljajo vkopane travnate kotanje v tleh, pod hrastom, nasproti gimnazije?
Tam bo zatravljeno. To je eden mojih spominov iz otroštva, ko smo z učiteljico slovenščine šli ven, ko smo imeli referate ali recimo razglabljali o knjigah. Nismo po nepotrebnem sedeli v učilnicah ampak smo sedeli zunaj, v parku. To je narejeno namerno, da se ljudje usedejo v krog, se pogovarjajo, sedijo na travi, v naravi, je nastavek za druženje. Travo bo potrebno še nekoliko negovati, da zraste v gosto mehko travnato preprogo. Začetni zagon zahteva veliko angažmaja, nato pa narava naredi svoje.