Domov > Novice > Brez ovinkarjenja, naravnost preko mostu
Brez ovinkarjenja smo vprašali naravnost: Zakaj gre most na levo? Kakšno je bilo sodelovanje med občino in projektantom? In dobili smo jasen odgovor, brez ovinkov. V loku. S stilom.
Kako je potekalo sodelovanje z naročnikom projekta - mestno občino Velenje?
Zelo dobro. Mislim, da je naročnik začutil ta projekt od samega začetka in da ga je ves čas dobro spodbujal. Pri vsakem tovrstnem projektu je veliko težav, hočeš, nočeš. Gradbeništvo pomeni veliko vpletenih ljudi, to pa pomeni veliko interesov, veliko interesov pa pomeni veliko težav. Super je, če vsi udeleženi vodijo kolo proti istemu cilju. Tu je bilo super sodelovati z mestno občino Velenje, ker vmes niso popuščali, kar se rado zgodi, ampak so zdržali do konca. Tudi rezultat je do neke mere viden, ker pa verjamem, da bo občina uporabljala ta prostor še naprej v smislu programa, kar je sicer bila neka tiha zaveza oziroma pričakovanja, se bo po otvoritvi to še bolj videlo. Zaenkrat je le samo infrastruktura, preostali program še pride.
Kateri so še atributi, programi nove ureditve?
Nekaj programa se je že prijelo na Promenadi - kolesarji in rolkarji so jo odkrili in prav je, da so jo. Pomembno je tudi dejstvo, da se lahko sedaj spustimo po amfiteatru vse do reke Pake, do vode. Malo prej sem videl, da se je ustavila ena velika družina rac (se nasmeji). Ta dva dela torej že funkcionirata. Tudi garažna hiša je odprta in v uporabi, čeprav tam manjka še program, ki se pripravlja in bo zdaj, zdaj. Še malo pa bo lahko res polno zaživela.
Zakaj je spremenjen potek mostu?
Prej je res potekal naravnost, sedaj je nenadoma postavljen postrani in zazdi se ti, da narediš ovinek. Šele sedaj, ko je zgrajena cela pot, se vidi namen tega, da smo ga izmaknili iz ravne osi. Namreč, ko prideš do mostu, reke preprosto ne moreš več spregledati. Če gledaš samo most, je res postavljen postrani. Ko upoštevaš celotno pot, ki te do njega pripelje ugotoviš, da vse skupaj samo sledi loku, celotni pešpoti.
Kateri del Promenade vam je najljubši, ko se sprehodite po njej? Ali se raje ugnezdite na klopeh ob sprehajalnih poteh?
Mi betonskih klopi ne vidimo samo kot klopi za posedanje. Vidimo jih, kot se priljubljeno reče, bolj kot urbane elemente. So urbani odri, nastavki za dogajanje, igro, druženje... Betonske klopi so oblikovalsko najbolj intrigantne, so izvedbeni dosežek.
Raje torej poležavate na terasah amfiteatra, namakate noge tik ob Paki in se sladkate s sladoledom v senci pod hrastom?
Prva ali zadnja stopnica amfiteatra sta moji najljubši točki na Promenadi. Zadnja zato, kjer si čisto ob vodi... Spomnim se, da smo včasih Pako veliko bolj uporabljali, nova ureditev te danes ponovno povabi k temu, da zakorakaš k njej ali celo preko nje. Prva stopnica amfiteatra s svojimi lesenimi podesti mi je ljuba zato, ker ima za sabo naslon, na katerega se lahko zlekneš in opazuješ prostor okoli sebe. Tam so posajena tudi štiri drevesa s širokimi krošnjami, ki bodo sčasoma prekrila dobršni del amfiteatra. Ta bo postal veliko bolj intimen prostor kot je danes. Danes izgleda zelo odprt, a kaj kmalu bo dobil naravno streho, zavetje. Naslednje leto bo drevo že pridobilo kakšen meter na krošnji in se bo videla razlika.
